Vir: NSIOS

Spoštovani,

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v letu 2023 nadaljuje z izvajanjem projekta »Prostorska
podatkovna podpora upravljanju javnega potniškega prometa – Invalidi v javnem potniškem prometu« – leto 2023«, katerega partner projekta je Geodetski inštitut Slovenije in v katerem sodeluje tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (v nadaljevanju NSIOS).

NSIOS sodeluje v projektu z namenom pridobiti rezultate, ki so namenjeni uvajanju prevoza na klic za
invalide. V letu 2024 se glede na izdelano analizo stanja načrtuje uvedba pilotnega projekta prevoza na
klic za invalide v dveh slovenskih občinah. Kasneje pa se načrtuje nabor širjenja te mreže. Prevoze na
klic bodo izvajale invalidske organizacije.

Geodetski inštitut Slovenije je zato pripravil spletno anketo skozi katero želijo preučiti potovalne navade invalidov. V ta namen vas vabimo k  sodelovanju oz. k izpolnjevanju te ankete.
Anketa bo na voljo za izpolnjevanje do 15. 9. 2023 in je dostopna na povezavi

https://1ka.arnes.si/analizaJPP.

Za morebitna pojasnila in pomoč pri izpolnjevanju ankete se lahko obrnete na go. Marino
Lovrić iz Geodetskega inštituta Slovenije, tel. št. 040 631 957 in elektronsko pošto marina.lovric@gis.si.

V naprej se vam zahvaljujemo za vaše sodelovanje.

Strokovna služba DRS

Vabljeni k branju nove 60. številke glasila Revmatik.

Revmatik, julij 2023(klik z ogled!)

Strokovna služba DRS

Pri depresiji je otrok žalosten, nima volje, energije, motivacije, ne more se zbrati pri pouku ali pri delu za šolo, ocene se poslabšajo v obdobju istega šolskega leta. Ob tesnobnosti (anksioznosti) lahko doživlja panične napad, se boji socialnih stikov, se samopoškoduje in noče v šolo.

Program

Otroke in mlade je koronsko obdobje najbolj prizadelo in pojavnost duševnih motenj – tesnobnosti, depresije, motenj hranjenja in drugih težav dandanes narašča še bolj kot prej. Ob tem se jim lahko pridružujejo tudi posledice tako imenovanega dolgega covida.

O tem bomo povprašali izr. prof. dr. Majo Drobnič Radobuljac, psihiatrinjo, ki se ukvarja prav z mladimi. V svojem predavanju bo pokazala, kako prepoznati, da otrok v tovrstnih težavah, kako ravnati, kdaj poiskati strokovno pomoč in kje. Po predavanju se bo z njo pogovarjala novinarka  Urša Blejc, svoja vprašanja pa boste lahko postavili tudi vi.

Predavateljica

• Izr. prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac iz Enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Moderatorka: Urša Blejc, novinarka in urednica

Udeležba je brezplačna.Potrebna je predhodna prijava na:  PRIJAVA.

Pridružite se nam v torek, 13. junija ob 17. uri.

Vljudno vabljeni!

Webinar organizira Društvo revmatikov Slovenije v sodelovanju z revijo VIVA, medicina@ljudje.

Organizacijo sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne odražajo stališča FIHO

Projekt “Skočimo na lepše” smo v DRS ob podpori podjetja Medis v letu 2022 nadgradili s serijo izobraževalnih podkastov, v katerih smo se pogovarjali s priznanimi strokovnjaki s področja revmatologije in drugih zdravstvenih strok. V letu 2023 nadaljujemo z objavami podkastov, ki so dostopni tudi na spletni strani www.nasa-lekarna.si/gibanje/.

• Podkast 3#: Kakovostna komunikacija pomembno izboljša sodelovanje bolnika z zdravnikom

Ko prvič vstopimo v ordinacijo zdravnika specialista, ki ga še ne poznamo, se ob tem pogosto počutimo nelagodno – srečujemo se z nekimi novimi težavami, bolečinami, ne poznamo še dokončne diagnoze, ne vemo, kako in koliko časa bo potekalo zdravljenje …

S takimi občutki se srečujejo tudi ljudje z vnetnimi revmatizmi. Gre za zelo kompleksne bolezni in bolnik ob diagnozi dobi ogromno informacij o bolezni, zdravljenju, kako si bo moral prilagoditi življenje. Hkrati je v novem okolju in začenja sodelovanje z zdravnikom, ki ga prej ni poznal, in je zato po besedah mag. Metke Koren Krajnc, dr. med., z Oddelka za revmatologijo UKC Maribor povsem razumljivo, da si na začetku vsega ne more zapomniti. Tudi po njenih izkušnjah iz klinične prakse imajo bolniki na začetku največ vprašanj o bolezni in zdravljenju in dobro je, da se o tem kar najbolje informirajo. V nadaljevanju zdravljenja, ko se vzpostavi določeno zaupanje, je po besedah mag. Koren Krajnc več pogovora o tem, kako lažje živeti z boleznijo in tudi o konkretnih življenjskih situacijah, denimo o delu, potovanjih, nosečnosti, gibanju …

Zavzetost posameznika je ključna

Vnetnih revmatizmov namreč ne zdravimo le z zdravili, ampak je ključna zavzetost posameznika. Bolnik mora biti dobro poučen, informiran in motiviran, da čim več prispeva k boljšemu obvladovanju bolezni. V prvi vrsti to velja za zdravljenje, ki ga vodi specialist revmatolog, prav tako pa tudi za vse druge aktivnosti, ki pripomorejo k boljšemu obvladovanju bolezni, denimo skrb za zdrav življenjski slog in redno izvajanje terapevtskih vaj.

Temelj za uspešno dolgoročno sodelovanje je partnerski odnos med bolnikom in zdravnikom, ki izvira iz medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Kakovosten odnos pa se začne graditi in nato ohranja z dobro in iskreno komunikacijo. To velja za vse bolezni in vsako interakcijo med bolnikom in zdravnikom, ne le za kronične bolezni.

Več ›