December 2022
Piše: Sanja Jablanovič, iniv. dipl. pravnica, PIC
Starostna pokojnina je najpogostejša vrsta pokojninepri nas. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa pozna in ureja tudi druge vrste pokojnin. V primeru, da zavarovanec hkrati izpolnjuje pogoje za pridobitev več vrst pokojnin, si sam izbere pokojnino, ki jo želi prejemati.
Predčasna pokojnina
Starostna upokojitev je mogoča že pri 60 letih starosti, če je zavarovanec hkrati dosegel 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V nasprotnem primeru se lahko starostno upokoji šele pri starosti 65 let. Predčasna pokojnina pa omogoča, da se pri 60 letih starosti upokoji tudi zavarovanec, ki je hkrati dosegel 40 let pokojninske dobe, vendar ta pokojninska doba ni v celoti brez dokupa. Od starostne se predčasna pokojnina razlikuje tudi po tem, da se starostna meja 60 let ne more znižati po nobeni podlagi.
Predčasna pokojnina se odmeri enako kot starostna, s pomembno razliko, da se nato pri izračunu upoštevajo še tako imenovani malusi oziroma odbitki, saj se znesek pokojnine za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let zmanjša za 0,3 odstotka pri čemer je najvišje mogoče zmanjšanje
18 odstotkov, ti odbitki pa so trajni. Prav tako prejemnik predčasne pokojnine ni upravičen do zagotovljene pokojnine, ki trenutno znaša 620 evrov.
Delna pokojnina
Delna upokojitev je namenjena postopnemu prehodu iz statusa aktivnega zavarovanca v status upokojenca, saj omogoča zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za starostno ali predčasno upokojitev, da še delno ostane vključen v zavarovanje, delno pa se upokoji. Delna upokojitev je mogoča za zaposlenega, samozaposlenega, družbenika (poslovodna oseba in hkrati družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zavoda ali zadruge) in kmeta.
Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi zavarovanec bil upravičen na dan njene uveljavitve, in sicer v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa. Zavarovanec sam izbere kolikšno skrajšanje delovnega časa želi, vendar mora ostati v zavarovanju vsaj dve uri
na dan ali 10 ur na teden oziroma največ sedem ur na dan ali 39 ur na teden. V času prejemanja delne pokojnine pa je mogoče kadarkoli spremeniti obseg zavarovanja.
Zavarovancu, ki izpolni pogoje za starostno upokojitev in je hkrati še vedno vključen v zavarovanje vsaj štiri ure na dan oziroma 20 ur na teden, se delna pokojnina poveča za sorazmerni del od 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen. Izplačevanje 40 odstotkov sorazmernega dela starostne pokojnine je mogoče največ tri leta, nato to izplačilo znaša 20 odstotkov sorazmernega dela starostne pokojnine.
Invalidska pokojnina
Za pridobitev pravice do invalidske pokojnine je v prvi vrsti treba pridobiti ustrezno kategorijo invalidnosti, nato je treba izpolnjevati še nekatere druge pogoje. Invalidska upokojitev je primarno povezana s I. kategorijo invalidnosti, ko je ugotovljeno, da je pri zavarovancu popolnoma izgubljena zmožnost za delo. Izjemoma je invalidska upokojitev mogoča tudi v okviru II. in III. kategorije invalidnosti.
Za pridobitev invalidske pokojnine pa mora biti zavarovanec tudi zadostno obdobje vključen v pokojninsko zavarovanje. Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen, zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen, pa je treba izpolnjevati pogoj tako imenovane gostote pokojninske dobe, kar pomeni, da mora imeti zavarovanec ob nastanku invalidnosti dopolnjeno pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do dneva nastanka invalidnosti. Gostota pokojninske dobe se šteje od 26. leta, če ima zavarovanec zaključeno višješolsko izobrazbo in od 29. leta, če ima zaključeno univerzitetno izobrazbo, posebna pravila pa veljajo tudi za mlajše invalide.
Invalidsko pokojnino odmerijo od osnove, izračunane na enak način kot za odmero starostne pokojnine. Nato se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku, katerega višina je odvisna od vzroka za nastanek invalidnosti, dopolnjene pokojninske dobe in prištete dobe, če je zavarovanec do nje
upravičen. Prišteta doba je navidezna pokojninska doba, ki se uporablja le pri izračunu invalidske pokojnine (ne pa tudi drugih vrst pokojnin) in se prišteje k dejansko dopolnjeni pokojninski dobi zavarovanca, ki še ni dopolnil 65 let starosti. Na ta način se zviša odstotek za odmero invalidske pokojnine. Dolžina prištete dobe je odvisna od starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti. Mlajši kot je zavarovanec, več prištete dobe bo imel.
Lestvica za odmero invalidske pokojnine je enaka kot za odmero starostne pokojnine. Odmerni odstotek pa je mogoče povišati tudi zaradi skrbi za otroke. Za vsakega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, se odstotek odmere pokojnine poveča za 1,36 odstotka, vendar največ do višine 4,08 odstotka. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva v trajanju vsaj 120 dni užival moški, o čemer se za vsakega posameznega otroka sporazumno dogovorita. Otroke, ki jih je kateri od staršev uveljavil za znižanje
starosti pri uveljavljanju pravice do starostne pokojnine, jih drugi starš ne more uveljavljati za dvig odmernega odstotka pri invalidski upokojitvi.
poškodba pri delu ali poklicna bolezen.
Vdovska in družinska pokojnina
Pridobitev pravice do vdovske pokojnine in družinske pokojnine je odvisna od izpolnitve splošnih pogojev na strani umrlega zavarovanca ali uživalca določenih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in hkrati od izpolnitve posebnih pogojev na strani vdove oziroma vdovca oziroma družinskih članov.
• če je ob smrti partnerja dopolnil starost 58 let (v letu 2021 še velja prehodno obdobje in starost 57 let
in 6 mesecev),
• če je bil do smrti partnerja popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po njegovi smrti,
• če so mu po smrti partnerja ostali otroci, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.
Če vdova oziroma vdovec ob smrti zavarovanca še ni dopolnili 58 let, dopolnil pa je 53 let starosti (v letu 2021 še velja prehodno obdobje in je pogoj starosti določen pri 52 letih in 6 mesecih), bo na pravico do vdovske pokojnine čakal do dopolnjenih 58 let starosti.
Družinska pokojnina
Za pridobitev družinske pokojnine morajo biti družinski člani praviloma v določenem sorodstvenem razmerju z umrlim zavarovancem. Družinsko pokojnino lahko pridobijo otroci in drugi družinski člani. V nekaterih primerih pa je potreben dodaten pogoj in sicer, da je umrli do svoje smrti preživljal družinskega člana.
Otroci pridobijo pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Otroci, ki se ne šolajo, imajo pravico do družinske pokojnine do 18. leta, če so pri Zavodu za zaposlovanje prijavljeni v evidenco brezposelnih oseb in izpolnjujejo vse obveznosti. Enaki pogoji veljajo tudi za pastorke, vnuke in druge otroke brez staršev, ki jih je umrli preživljal do svoje smrti.
Pravico do družinske pokojnine imajo tudi starši, ki jih je umrli preživljal do svoje smrti, če so do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic dopolnili 60 let starosti ali so bili popolnoma nezmožni za delo.
Osnova za odmero družinske pokojnine se določi enako kot osnova za odmero vdovske pokojnine, višina družinske pokojnine pa je praviloma odvisna od števila in vrste družinskih članov, ki so do nje upravičeni.
Poklicna pokojnina
V poklicno zavarovanje morajo biti vključeni zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Gre za delovna mesta, ki so imela v preteklosti pravico do štetja
zavarovalne dobe s povečanjem (beneficirane delovne dobe), ki jo je to zavarovanje nadomestilo leta 2001.
Poklicno zavarovanje se izvaja v okviru Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga upravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poklicno zavarovanje pa se izvaja na podlagi Pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, kjer se tudi na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev določi višina prispevkov. Poklicno zavarovanje pomeni obvezno vključitev in plačevanje prispevkov delodajalcev, ki se zbirajo na osebnih računih zavarovancev. Na podlagi zbranih sredstev in po izpolnitvi pogojev, zavarovanci pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice iz ZPIZ-2.
Temeljna pravica pa je seveda pravica do poklicne pokojnine, ki se izplačuje upravičencu v mesečnih zneskih od pridobitve poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev predčasne pokojnine ali starostne pokojnine v obveznem zavarovanju, glede na odločitev upravičenca. Obdobje prejemanja poklicne pokojnine traja največ toliko časa, kolikor je zavarovanec dopolnil dodane dobe (ki znaša četrtino obdobja vključitve v poklicno zavarovanje). Dodana doba se upošteva tudi pri izpolnjevanju pogojev za starostno ali predčasno pokojnino, ne upošteva pa se pri odmeri teh pokojnin.
