Podkast št. 2: Revma in nosečnost

Projekt “Skočimo na lepše” smo v DRS ob podpori podjetja Medis nadgradili s serijo izobraževalnih podkastov, v katerih smo se pogovarjali s priznanimi strokovnjaki s področja revmatologije in drugih zdravstvenih strok. Vsebine so dostopne na spletni strani www.nasa-lekarna.si/gibanje/, serijo pa smo v letu 2022 pričeli objavljati ob svetovnem dnevu revmatikov, ki smo ga obeleževali 12. oktobra.

  • Podkast 2#: Revma in nosečnost: ključna sta načrtovanje in individualni pristop do zdravljenja

Podkast s prim. doc. dr. Iztokom Holcem, dr. med., predstojnikom Kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Maribor, je nastal v seriji Skočimo na lepše. Z njim sta se pogovarjala Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije, in Aljaž Škrjanec, vodja podmladka društva. Glavna tema drugega podkasta je bila načrtovanje družine pri revmatikih.

Vnetni revmatizmi so kompleksne bolezni in poslabšajo domala vse vidike življenja bolnikov. Vpliv bolezni se ne konča zgolj pri fizičnih težavah, ampak poseže tudi na psihosocialno in ekonomsko področje – ovira lahko medosebne odnose in načrtovanje družine, bolečine in drugi simptomi lahko omejujejo delovne sposobnosti, preprečujejo druženje s prijatelji, sodelovanje pri skupnih športnih aktivnostih in podobno.

Primarij docent dr. Iztok Holc, je poudaril, da je bolnikom zelo težko, ko slišijo, da imajo diagnozo vnetnega revmatizma, ki jih bo spremljal celo življenje. Zato jim je treba čim bolje razložiti, kakšna je narava bolezni in kako bo vplivala nanje in njihove najbližje. Bolnik sam se mora prilagoditi bolezni, prav tako pa njegova okolica. Še zlasti partner mora biti seznanjen z naravo in možnim potekom bolezni, zato da bo lažje obema, da bosta po tej poti šla skupaj.

Vključenost partnerja je še posebej pomembna, ko gre za načrtovanje družine. Danes ženske z vnetnimi revmatizmi lahko zanosijo in imajo povsem zdrave otroke. Vendar vnetni proces, ki je pri revmatizmih prisoten neprestano, že sam po sebi zmanjšuje možnost zanositve in ženske z aktivno boleznijo težje zanosijo. Nosečnost je zato priporočljivo načrtovati, pred tem pa bolezen umiriti. Dr. Holc je pojasnil, da je situacija pri vsakem paru drugačna in se je zato o načrtovanju družine treba odkrito pogovoriti: »Glede na to, za kakšno bolezen gre in kakšno je zdravljenje, se z bolniki pogovorimo. Večinoma z bolnico ali bolnikom, včasih pa potrebujemo tudi prisotnost partnerja, ker je potem odločitev lažja.«

Zdravljenje v času nosečnosti zahteva individualni pristop

V Sloveniji je na voljo širok izbor zdravil, ki se lahko uporabljajo tudi med nosečnostjo in dojenjem, taka so denimo nekatera biološka zdravila (npr. zaviralci TNF-alfa). Vsa zdravila pa niso primerna za to obdobje, zato se jih je treba izogibati. Tak primer je denimo leflunomid, ki naj ga bodoče mame ne prejemajo vsaj dve leti, bodoči očetje pa vsaj pol leta pred načrtovano zanositvijo. Med nosečnostjo se lahko spremeni potek bolezni; denimo revmatoidni artritis se praviloma izboljša, sistemski eritematozni lupus pa poslabša.

Potek bolezni in tudi odziv na zdravljenje je pri vsaki posameznici različen. Z bodočimi starši se je zato treba pogovoriti o tem, kako bolezen lahko poteka skozi celotno nosečnost in kako bo treba prilagoditi zdravljenje, ki v času nosečnosti poteka v sodelovanju z izbranim ginekologom nosečnice.

V drugem podkastu so sogovorniki obravnavali naslednje teme:

  • vpliv vnetnega revmatizma na partnerske in druge odnose,
  • načrtovanje nosečnosti in zdravljenja,
  • vpliv bolezni in zdravljenja na zanositev in nosečnost,
  • sodelovanje revmatolog-ginekolog,
  • vpliv revmatizma na porod,
  • zdravljenje v času nosečnosti in dojenja,
  • terapevtska vadba za bolnice z vnetnim revmatizmom v času nosečnosti,
  • izmenjava izkušenj z drugimi mladimi starši oziroma bodočimi starši.

Posnetek podkasta:

Vabljeni k poslušanju!