Socialna varnost: Kakšne pravice imamo ob telesni okvari?

Junij 2022

Piše: Sanja Jablanović,univ. dipl. pravnica, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja

Čeprav pri omembi pokojninskega in invalidskega zavarovanja najprej pomislimo na pokojnine, invalidska nadomestila in omejitve pri delu, povezane z delovno zmožnostjo posameznika, pomembno mesto v sistemu obveznega zavarovanja zaseda tudi telesna okvara. Tako lahko zavarovanec uveljavlja denarno nadomestilo za ocenjeno in priznano telesno okvaro (invalidnina).

Prav tako pa telesna okvara predstavlja podlago za uveljavljanje dodatnih pravic z drugih področij, ki niso vezana na pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na podlagi ugotovljene telesne okvare je tako mogoče uveljavljati naslednje pravice:
* parkirna karta za invalide,
* brezplačen prevoz v mestnem in medkrajevnem potniškem osebnem prometu,
* EU invalidska kartica ugodnosti,
* oprostitev plačila turistične takse,
* oprostitev plačila davka na motorna vozila,
* oprostitev letne dajatve za uporabo cest (cestnine),
* priznanje prištete dobe na podlagi osebnih okoliščin, ki se upošteva pri starostnem upokojevanju,
* dohodninske olajšave,
* oprostitev plačila RTV prispevka ter druge pravice in ugodnosti.

Dobrodošle novosti
V letu 2021 je prišlo do dveh večjih in zelo dobrodošlih sprememb na področju telesne okvare in invalidnine. S 7. 8. 2021 je stopilo v veljavo določilo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ponovno omogoča pridobitev invalidnine za telesno okvaro, ki je nastala kot posledica
bolezni ali poškodbe izven dela (kar so ukinili leta 2013).

Nato je 30. 10. 2021 prišlo še do posodobitve seznama, ki vsebuje zdravstvena stanja, ki štejejo kot telesna okvara (seznam TO). Tudi to je bilo nujno, saj je prvotni seznam izhajal še iz osemdesetih let in je bil v več delih zastarel in neprimeren.

Telesna okvara ni enako kot invalidnost

Še vedno pa velja, da je telesna okvara podana v primeru izgube, bistvenejše poškodovanosti ali znatnejše onesposobljenosti posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma
in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne.

Iz te opredelitve je jasno, da je telesna okvara ločena pravica od invalidnosti, ki je po svoji definiciji zmanjšanje delovne zmožnosti. Podobno kot invalidnost, pa tudi telesna okvara lahko nastane kot posledica bolezni, poklicne bolezni, poškodbe pri delu ali poškodbe izven dela, kar vpliva na višino invalidnine.

Obstoj in stopnja telesne okvare
O obstoju telesne okvare in vzroku za njen nastanek odloča Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na podlagi mnenja, ki ga izda invalidska komisija. Telesna okvara se ocenjuje izključno glede na poseben seznam TO, ki vsebuje zdravstvena stanja, ki so določena kot telesna okvara. Za priznanje obstoja telesne okvare je torej pomembno, da je pri posamezniku podano eno izmed zdravstvenih stanj oziroma okvar, ki jih opredeljuje seznam TO in da okvara zadosti kriterijem za
priznanje telesne okvare.

Telesna okvara se ocenjuje v odstotkih oziroma v stopnjah (za razliko od invalidnosti, ki se ocenjuje po kategorijah), pri čemer je najnižja telesna okvara določena pri 30 odstotkih (8. stopnja), pa pri sto odstotkih (1. stopnja). Seznam TO pri vsaki okvari tudi določi odstotek, po katerem se okvara oceni. Če je pri posamezniku podanih več telesnih okvar se le-te seštejejo po posebnih pravilih, skupni odstotek telesne okvare pa ne more preseči 100 odstotkov.

Vlogo vložimo sami
Vlogo za oceno telesne okvare lahko vložimo sami (obrazec je na voljo na spletni strani ZPIZ), vlogi pa je
potrebno priložiti ustrezne originalne specialistične izvide ali overjene kopije. Vlogo lahko pošlje tudi osebni zdravnik, vendar gre v tem primeru za storitev, ki jo je treba plačati (zdravstveni domovi
storitev zaračunavajo približno 50 evrov). Medtem ko se na primer sestava dokumentacije in vložitev vloge za oceno invalidnosti ne zaračuna, saj gre za pravico iz zdravstvenega zavarovanja.

Če pride do spremembe zakonodaje (nov seznam TO in glede invalidnine), mora zavarovanec pravice oziroma spremembo pravic uveljavljati sam! Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje jih ne bo upošteval po uradni dolžnosti.

Če je bila torej zavarovancu v obdobju od 1. 1. 2013 do 7. 8. 2021 priznana telesna okvara, ki je nastala zaradi bolezni ali poškodbe izven dela najmanj v višini 50 odstotkov in mu zato pravica do invalidnine ni pripadla, ker je zakon v tem času ni omogočal, jo mora sedaj zavarovanec sam uveljaviti z vlogo pri ZPIZ.

Enako velja za zavarovanca, kateremu bi na podlagi novega, posodobljenega seznama TO pripadel višji odstotek že ocenjene telesne okvare. Z novim seznamom TO so se namreč odstotki za nekatere telesne okvare dvignili, prav tako so dodane nekatere telesne okvare, ki jih prejšnji seznam TO ni vseboval. Tudi v tem primeru mora zavarovanec sam vložiti vlogo in če je to potrebno, priložiti še ustrezne (novejše)
specialistične izvide.

Pravica do invalidnine
Temeljna pravica, ki izhaja iz telesne okvare je torej invalidnina, vendar leta ne pripade za vsako telesno okvaro. Telesno okvaro je mogoče oceniti pri vsakem posamezniku, ne glede na vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Drugače pa je s pravico do invalidnine, saj to denarno nadomestilo pripade le zavarovancem, ki izpolnjujejo vse z zakonom predpisane pogoje.

Prvi pogoj za pravico do invalidnine je, da je telesna okvara nastala med zavarovanjem. Če je telesna okvara nastala ob rojstvu ali v otroški dobi, potem je telesno okvaro sicer mogoče oceniti, pravica do invalidnine pa se ne prizna. Prav tako je za pravico do invalidnine potrebno, da zavarovanec izpolnjuje
pogoj zadostne pokojninske dobe ob nastanku telesne okvare, pogoji so enaki kot pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Dodaten pogoj za invalidnino v primeru, da je telesna okvara posledica bolezni ali poškodbe izven dela, je, da mora biti telesna okvara vsaj 50-odstotna. Za telesno okvaro, ki je
posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa za priznanje invalidnine zadostuje že 30-odstotna telesna okvara. Prav tako v tem primeru zavarovancu ni treba izpolnjevati pogoja zadostne gostote pokojninske dobe. Višina invalidnine pa je odvisna od odstotka, v katerem je ocenjena in od vzroka za njen nastanek, saj za telesne okvare, ki nastanejo zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripade nekoliko višja invalidnina.

Morebiti ni odveč poudariti niti, da je za razliko od pravic iz invalidnosti, telesno okvaro in invalidnost mogoče uveljavljati tudi po upokojitvi. Prav tako se invalidnina za telesno okvaro izplačuje ne glede na upokojitev ali delovno-pravni status (zaposleni, brezposelni) zavarovanca. Še dodatno pa se je z letošnjim letom uveljavilo pravilo o usklajevanju zneskov invalidnin za telesno okvaro, ki se bodo po novem vsako leto s 1. marcem uskladile z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu.