28. aprila obeležujemo svetovni dan varnosti in zdravja pri delu

21.04.202, vir: MDDSZ

Med pandemijo covida-19 smo lahko ponovno videli, kako pomemben je močan sistem varnosti in zdravja pri delu, podprt s socialnim dialogom.

Mednarodna organizacija dela (ILO) je razglasila 28. april za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu v spomin na vse delavce, ki so se pri delu poškodovali, postali invalidi ali celo izgubili življenje. Navedenega dne namreč sindikalna gibanja po vsem svetu tradicionalno organizirajo žalne slovesnosti za žrtvami nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Namen te vsakoletne kampanje je dodatno spodbuditi prizadevanja za varnejše, bolj zdravo in dostojno delo na globalni ravni.

Letošnji svetovni dan varnosti in zdravja pri delu opozarja, da sta za dvig ravni varnosti in zdravja pri delu nujna sodelovanje vseh deležnikov in socialni dialog. Le na ta način bo mogoče najti učinkovite rešitve za obstoječa in nova tveganja.

Ker bo virus SARS-CoV-2 še vrsto let prisoten med prebivalstvom, si moramo prizadevati za krepitev kulture varnosti in zdravja pri delu na vseh ravneh – pri posameznikih, organizacijah in v družbi kot celoti. Na delovnem mestu z močno kulturo varnosti in zdravja pri delu se delavci počutijo udobno, ko izrazijo zaskrbljenost glede morebitnih tveganj za varnost in zdravje pri delu, vodstvo pa proaktivno sodeluje z delavci pri iskanju ustreznih, učinkovitih in trajnostnih rešitev. Potrebna sta odprta komunikacija in dialog, ki temeljita na zaupanju in medsebojnem spoštovanju.

Mednarodna organizacija dela (ILO) je ob tej priložnosti objavila poročilo, PowerPoint drsnice in plakat. Poleg tega organizira spletni seminar »Act together to build a positive safety and health culture – World Day for Safety and Health at Work 2022« (28. april 2022, s pričetkom ob 13.30).

Naj ob tem spomnimo, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti leta 2017 naročilo Analizo sodelovanja delavcev pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji, katere avtorja sta prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela in doc. dr. Miroljub Ignjatović. Še vedno aktualna analiza opozarja na razlike na področju upravljanja z varnostjo in zdravjem pri delu med tistimi podjetji, ki imajo delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu, in tistimi, ki ga nimajo. Avtorja v svojih zaključkih predlagata, da je potrebno okrepiti delavske zaupnike tam, kjer je to možno in premisliti o inovativnih rešitvah, v delovnih okoljih in situacijah, kjer delavskih zaupnikov ni, pri čemer omenjata možnost razvijanja alternativnega sodelovanja delavcev, lokalnih skupnosti in univerz. Po njunem mnenju je dolgoročno edino učinkovito orožje za doseganje in ohranjanje dostojnih standardov varnosti in zdravja pri delu izobraževanje in ozaveščanje širše javnosti o pomenu varnosti in zdravja pri delu, kar prispeva k opolnomočenju (bodočih) zaposlenih.