Vrste Spondiloartritisov

Ankilozirajoči spondilitis

Ankilozirajoči spondilitis (AS) je najpogostejši predstavnik spondiloartritisov. Prizadene od 0,3 do 0,8 odstotka odrasle populacije, v Sloveniji je tako obolelih okoli 16.000 ljudi. Moški precej pogosteje zbolevajo kot ženske – razmerje je približno 3 : 1. Bolezen je tesno povezana z antigenom HLA-B27, ki ga odkrijemo kar pri 90–95 % bolnikov z AS. Za sprožitev bolezni pa so pri genetsko dovzetni osebi pomembni tudi okoljski dejavniki (okužbe, mehanični stres in podobno).

Ankilozirajoči spondilitis se začne najpogosteje v pozni adolescenci ali v zgodnji odrasli dobi. Povprečna starost ob začetku simptomov je 28 let. Prvi simptomi so vnetne bolečine v spodnjem delu hrbtenice in/ali nižje (v sakroiliakalnem področju), ki izžarevajo v stegna in prsni koš. Bolečine so stalne, vendar se v nasprotju z mehanično povzročenimi bolečinami v hrbtu pri gibanju zmanjšajo. Značilni sta predvsem nočna bolečina, ki bolnika prisili, da vstane in se razgiba, ter jutranja okorelost.

Včasih se AS začne s sklepnim vnetjem (perifernim artritisom) predvsem velikih sklepov, kot so kolčni, kolenski, ramenski ali entezitisom (vnetje mišičnih in vezivnih narastišč na kost). Entezitis najpogosteje prizadene narastišča ahilove tetive in široke podplatne kite (plantarne aponevroze) na petnico, medrebrnih mišic in narastišča vezi na medenici.

Primer entezitisa ahilove tetive (Vir fotografije: Tomšič M, Praprotnik S, ur., Revmatološki priročnik za družinskega zdravnika. 4., dopolnjena izd., 2012)

Najbolj znan zunajsklepni pojav pri AS je vnetje šarenice in ciliarnika (iridociklitis), ki se pojavlja pri četrtini bolnikov. Praviloma je vnetje enostransko, oko je rdeče, boleče, občutljivo na svetlobo, se solzi, moten je vid …

Psoriatični artritis

Psoriatični artritis je vnetna revmatična bolezen, ki je pridružena luskavici. Za luskavico zboli 1–3 odstotke populacije (v Sloveniji okoli 40.000 ljudi), psoriatični artritis pa prizadene od 5 do 15 odstotkov, nekateri navajajo celo 30 odstotkov obolelih z luskavico1, kar pri nas pomeni približno 12.000 ljudi.

Psoriatični artritis se večinoma pojavi po razvoju luskavice ali sočasno z njo (skupno pri okoli 85 odstotkih). Pri slabi petini bolnikov se artritis pojavi pred kožnimi spremembami. Bolezen se pojavlja pri moških in ženskah v enakem odstotku ter po navadi izbruhne pri mlajših odraslih med 30. in 55. letom starosti.

Pri genetsko obremenjenem bolniku z luskavico je verjetno za razvoj artritisa odločilen dejavnik iz okolja (poškodba/mehanični stres, bakterija, virus).

Pojavne oblike psoriatičnega artritisa so zelo raznolike, za bolezen pa je značilno:

  • vnetna prizadetost končnih sklepov na prstih rok (distalni interfalangealni sklepi),
  • nesimetrično (nesomerno) vnetje sklepov – npr. vnetje na prstu ene roke, odsotnost revmatoidnih vozličev in praviloma tudi revmatoidnega faktorja,
  • oteklina prsta v celoti (daktilitis) – t.i. klobasast prst,
  • psoriatični artritis v družini,
  • več kot 20 vdolbinic na nohtih,
  • določene značilne spremembe, vidne na rentgenski sliki hrbtenice in perifernih sklepov.

Če imate luskavico in/ali bolečine v sklepih, gre morda pri vas lahko za psoriatični artritis – preverite s spletnim vprašalnikom.

Društvo revmatikov Slovenije je v sodelovanju z Društvom psoriatikov Slovenije pripravilo in izdalo brošuro o psoriatičnem artritisu, kjer najdete več informacij o tej bolezni. Prav tako smo pripravili zgibako z vajami za obolele.

Reaktivni spondiloartritis

Reaktivni spondiloartritis je aseptično sklepno vnetje, ki se razvije po okužbi sluznic sečil, prebavil in dihal. Pojavi se pri mlajših odraslih, starih od 20 do 40 let, ki so dedno nagnjeni k tej bolezni.
Pogostnost in pojavnost te bolezni je težko natančno določiti, saj ni na voljo značilnega diagnostičnega testa. Poleg tega bolniki pogosto pozabijo omeniti prehodno okužbo, vnetje sečnice in/ali vratu maternice pa pri ženskah pogosto potekata brez bolezenskih znakov.

Glavne značilnosti reaktivnega spondiloartritisa:

  • okužba sečil, prebavil, dihal v bližnji preteklosti; obdobje brez težav običajno traja od 1 do 4 tednov po okužbi,
  • vnetje srednjega sloja očesa (uveitis), vnetje očesne veznice (konjunktivitis),
  • vnetje več sklepov na nogah, ki se ne pojavlja simetrično, ampak je nesomerno – npr. vnetje sklepa na eni nogi,
  • oteklina prsta v celoti (daktilitis) – t.i. klobasast prst,
  • bolečine in otekline petnic,
  • bolečine v ledvenem delu hrbtenice in/ali nižje (v sakroiliakalnem področju),
  • negativen revmatoidni faktor,
  • pozitiven HLA-B27,
  • določene značilne spremembe, vidne na rentgenski sliki sklepov in/ali hrbtenice.

Artritis povezan s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) – enteropatični artritis

Enteropatični artritis je vnetna bolezen perifernih sklepov in/ali hrbtenice , ki se pridruži kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB), kamor sodita ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen. V Sloveniji za vsako izmed njih trpi okoli 2.000 ljudi.
Enteropatični artritis se pojavi pri desetini bolnikov z ulceroznim kolitisom in pri petini bolnikov s Crohnovo boleznijo. Moški in ženske zbolevajo enako pogosto.

Za to vrsto spondiloartritisa je značilno vnetje kolen, kolkov in gležnjev, ki se največkrat začne nenadno, v enem sklepu in doseže vrh v 24 do 48 urah. Vnetje malih sklepov je značilnejše za Crohnovo bolezen. Običajno se vnetje sklepov seli, poteka v zagonih in večinoma ostane na največ treh sklepih hkrati (oligoartikularno) in nesimetrično (nesomerno). Največkrat je poslabšanje vnetja povezano s poslabšanjem črevesne bolezni. Pri več kot polovici bolnikov se lahko pojavijo nodozni eritem (podkožne zatrdline, predvsem na sprednji strani goleni), boleče razjede na ustni sluznici in vnetje šarenice.

Share on FacebookShare on Twitter+1Share via email