Društvo revmatikov Slovenije praznuje 30 let delovanja!
Komentiranje izklljučeno Dobro poučen revmatik lahko pomembno izboljša učinkovitost zdravljenja bolezni!
Čatež ob Savi, 8. 6. 2013
Minulo soboto je potekala slovesnost ob 30. obletnici delovanja Društva revmatikov Slovenije. Društvo združuje že več kot 1.400 rednih in podpornih članov v trinajstih podružnicah po vsej Sloveniji. Ob jubileju smo v društvu izpostavili, da je pri zdravljenju revmatičnih bolezni aktivno sodelovanje bolnika nujno – ta mora bolezen dobro poznati in vedeti, kaj so cilji zdravljenja. Na dogodku je prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo z UKC Ljubljana predstavil še ključne ugotovitve globalne raziskave o revmatoidnem artritisu.
»Po skromnih začetkih je društvo v tridesetih letih prehodilo pomembno razvojno pot. Naši programi, s katerimi učinkovito ugotavljamo potrebe revmatikov in jim nudimo ustrezno pomoč, so strokovno utemeljeni in nujni, saj z njimi dvigujemo kakovost življenja bolnikov in povečujemo neodvisnost invalidov,« je na dogodku poudaril predsednik Društva revmatikov Andrej Gregorčič. »Med pomembnejšimi dejavnostmi društva je izobraževanje revmatikov, saj je po ugotovitvah stroke bolnik, ki je dobro poučen o svoji bolezni in pozna cilje zdravljenja, bolj motiviran za zdravljenje in tudi sam si v kar največji meri prizadeva za dolgoročno zmanjševanje posledic kronične bolezni.«
Sodobno zdravljenje revmatičnih bolezni temelji na stalnem spremljanju aktivnosti bolezni, čemur se nato prilagaja tudi intenzivnost zdravljenja. Ključno je zdravljenje do cilja, kar pomeni, da bolezen zdravimo do merljivega in dosegljivega cilja, ki si ga skupaj zastavita zdravnik in bolnik. Revmatiki se najpogosteje srečujejo z bolečinami in kar 80 odstotkov jih zmotno meni, da je bolezen obvladana, ko bolečina mine[1]. Vendar odsotnost bolečine še ne pomeni, da bolezen ni aktivna in ne napreduje, zato je pri zdravljenju treba upoštevati predvsem merljive parametre (denimo DAS28).
Zdravnik in bolnik zato skupaj pripravita načrt zdravljenja oziroma obvladovanja bolezni. Poznati morata cilje zdravljenja in spremljati napredek pri obvladovanju bolezni, saj le jasno zastavljen cilj bolniku omogoča aktivno sodelovanje. Zdravniki revmatikom še svetujejo, naj po vsakem pregledu povprašajo po parametrih, ki določajo aktivnost bolezni. Tako bodo izvedeli, kako aktivna je bolezen in ali bo treba zdravljenje prilagoditi, da bo dosežen končni cilj. V Sloveniji pa žal več kot polovica (54 odstotkov) obolelih z revmatoidnim artritisom1 še nima izdelanega načrta zdravljenja.
Opozorili smo še na pomanjkanje zdravnikov specialistov, saj v Sloveniji vse revmatike zdravi okrog 20 revmatologov – pri nas imamo le 0,8 revmatologa na 100.000 prebivalcev, kar je bistveno pod evropskim povprečjem (1,7 revmatologa na 100.000 prebivalcev). Pomanjkanje specialistov se odraža v daljših čakalnih dobah na prvi pregled in posledično kasnejši diagnostiki in zdravljenju. V Sloveniji je namreč povprečno letno število pregledov pri specialistu revmatologu le 2,9 (v Srednji Evropi 4,5), od prvih znakov do prvega pregleda pri specialistu pa v povprečju mineta kar 2 leti (v Srednji Evropi 1,2 leti)1.
Na slovesnosti sta spregovorila tudi Boris Šuštaršič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij in Josef Wibner, deželni vodja Štajerske sekcije avstrijske zveze društev Morbus Bechterew.
Na slovesnosti so se podelila priznanja prostovoljcem za njihovo požrtvovalno in nesebično prostovoljno delo pri uresničevanju ciljev društva. Podelili pa smo tudi naziv častne članice društva prim. Mojci Kos Golja, za njeno dolgoletno strokovno delo na področju revmatologije, nesebičen človekoljubni prispevek na področju dela z bolniki z revmatizmom in požrtvovalno prizadevanje za uresničevanje poslanstva Društva revmatikov Slovenije.
O revmatičnih boleznih
Revmatične bolezni so ene najpogostejših bolezni, zaradi katerih ljudje obiščejo svojega zdravnika. V Sloveniji je trenutno okrog 230.000 bolnikov oziroma 11 odstotkov populacije z različnimi revmatičnimi boleznimi. Vnetne revmatične bolezni so prizadele med 40.000 in 60.000 ljudi, hujše oblike bolezni pa beležimo pri okoli treh odstotkih prebivalcev. Bolezni se lahko pojavijo v vseh življenjskih obdobjih, zbolevajo lahko že majhni otroci. Revmatičnih bolezni je več kot sto, uvršamo pa jih v pet velikih skupin: (1) vnetni revmatizem, (2) degenerativni revmatizem, (3) zunajsklepni revmatizem, (4) s kristali povzročena sklepna vnetja in (5) sistemske bolezni vezivnega tkiva.
O Društvu revmatikov Slovenije
Društvo revmatikov Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1983 in uspešno deluje že 30. leto zapored. Je enovito nacionalno društvo s statusom reprezentativne invalidske organizacije, ki deluje na državni ravni s trinajstimi podružnicami po vsej Sloveniji. Trenutno je v društvu več kot 1.400 članov. S ciljem izboljšati kakovost življenja obolelih in invalidov v društvu iščejo rešitve za njihove socialne in zdravstvene težave. V ta namen izvajajo osem posebnih socialnovarstvenih programov, ki preprečujejo in blažijo posledice bolezni in pripomorejo k boljši vključenosti revmatikov v družbo, in še številne druge dejavnosti.
Gradivo za medije – 30.let DRS
Galerija fotografij ob slovesnosti v Čatežu z dne 8.6.2013, Foto:Boštjan Colarič
-
- Predsednik DRS, Andrej Gregorčič. Foto:Boštjan Colarič
-
- Prof. dr. Matija Tomšič, predsednik KO za revmatologijo UKC Ljubljana
-
- Podelitev priznanj prosotovljcem
-
- Prejmnica naziva častnega članstva društva, prim. Mojca Kos Golja (na sredini) s podpredsednikom Francom Špeglom (levo) in predsednikom Andrejem Gregorčičem (desno). Foto: Bošjan Colarič
-
- Anka Krašna (desno) ob prejemu priznanja
-
- Zbralo se je skoraj 600 članov društva
[1] Raziskava RA: Združeni za premagovanje – za boljše razumevanje revmatoidnega artritisa (Harris Interactive, 2013)
